Kako bodo komunicirali balkonsko fotovoltaiko

Avtor: Borut Hočevar
Vir: Finance
07.04.2023

V podjetju Energen želijo s projektom Vklopi sonce – ustvari svojo zeleno prihodnost povečati ozaveščenost končnih porabnikov energije in prispevati k »hitrejšemu prehodu v zeleno prihodnost«, so zapisali v prijavi na energetski razpis.

Projekt Vklopi sonce je prijavljen na razpis energetskih nagrad v kategoriji promocijski projekt. Najboljše projekte bomo nagradili 18. aprila, prvi dan konference Dnevi energetikov.

​Pod blagovno znamko Vklopi sonce so na slovenskem trgu ponudili mikro sončne elektrarne, tako imenovane balkonske fotovoltaike. Z njimi želijo omogočiti »dostopnost do solarnih sistemov predvsem tam, kjer so možnosti za naložbe v projekte samooskrbe omejene«. Napovedujejo, da bodo porabniku sčasoma omogočili upravljanje in trgovanje z električno energijo v pametnem omrežju. Kupcem pa bodo ponudili tudi nadgradnjo s hranilniki energije in celostno storitev za optimizacijo in nadzor nad porabo energije.

Balkonsko fotovoltaiko lahko kupci postavijo na balkonu, terasi ali drugi površini in začnejo proizvodnjo elektrike. Na eno vtičnico v končnem tokokrogu je dovoljeno priključiti največ 600-vatno elektrarno.

Ciljne skupine komuniciranja

Takšen koncept je v Sloveniji slabo poznan, zato v Energenu napovedujejo obveščanje ciljnega segmenta javnosti s komunikacijskimi orodji, ki bodo prilagojena vsem generacijam kupcev in njihovim potrebam. Ocenjujejo, da se premalo ljudi zaveda prednosti izrabe sončne energije. Večina prebivalstva je po mnenju zaposlenih v Energenu prepričana, da so sončne elektrarne težko dostopne in se ne splačajo, ali pa jih od fotovoltaik odvračajo dolgi postopki.

Ciljne skupine so zagovorniki blaženja učinkov podnebnih sprememb, ljudje, ki si želijo zmanjšati svojo energetsko odvisnost, in mlajše generacije. Orodja komuniciranja, ki jih bodo uporabili, so spletna stran in spletno komuniciranje, objave na družbenih omrežjih, poleg tega pa tudi udeležba na dogodkih.

Kaj je pokazal test

Na zasebni stanovanjski stavbi so preizkušali 460-vatno sončno elektrarno. Prihranki energije so preračunano na letno raven znašali 15 odstotkov. Dvočlansko gospodinjstvo s povprečno porabo 240 kilovatnih ur na mesec je proizvedeno elektriko porabilo v celoti.

Dodali so še, da lahko od 600-vatne elektrarne pri povprečni osončenosti 1.100 ur na leto pričakujemo 660 kilovatnih ur oziroma od 11- do 20-odstotni prihranek. Ob sončnih dneh bo elektrarna proizvajala dovolj energije za delovanje naprav v stanju pripravljenosti, hladilnika, zamrzovalnika, sesalnika. Odvisno od programa in energetske učinkovitosti pa tudi del energij za pralni ali pomivalni stroj.

Koliko stane in kdaj bo dobava

Na nemških spletnih straneh se da prebrati, da balkonska elektrarna s standardnim modulom ponavadi stane med 350 in 600 evri, a ker je trenutno povpraševanje zelo veliko in dobava komponent zamuja, so cene precej višje. Glede na izhodno moč se gibljejo od 700 do 1.500 evrov. Zalog skoraj ni, zato tudi peščica slovenskih ponudnikov ne dohaja povpraševanja in nekateri so na svojih spletnih straneh celo onemogočili naročila.

Ali bodo na voljo subvencije za lažjo dostopnost, še ni jasno. V Nemčiji so se kupcem približali tako, da so na balkonske elektrarne uvedli ničelno stopnjo davka na dodano vrednost. Ta v Sloveniji znaša 22 odstotkov. V podjetju Energen so nam povedali, da ponujajo dve vrsti balkonskih elektrarn – težjo, kjer en modul tehta približno 23 kilogramov, in lažjo, kjer posamezni modul tehta le tri kilograme. Pri obeh bo mogoče izbirati med različno izhodno močjo oziroma med proizvodnjo 600 ali 300 vatov električne energije. Tudi pri njih ni zaloge, naročila za lažje balkonske elektrarne so začeli zbirati v začetku marca, omejeno število pa je bilo razgrabljeno takoj. Težja različica naj bi bila dobavljiva aprila, konec maja pa naj bi bilo na voljo zadosti zaloge.

Ob izpadu električnega toka balkonska elektrarna ne deluje

Balkonska elektrarna v nasprotju s strešnim fotovoltaičnim sistemom za svoje delovanje potrebuje električno energijo iz omrežja. Razsmernik namreč za delovanje potrebuje napetost iz omrežja. Če zmanjka toka, se razsmernik iz varnostnih razlogov avtomatsko izklopi in spet vklopi, ko se v javnem omrežju spet vzpostavi napetost. Zato balkonska elektrarna ne more biti rešitev za obdobje, ko javno elektrodistribucijsko omrežje ne deluje.

https://oe.finance.si/9011360/Kako-bodo-komunicirali-balkonsko-fotovoltaiko